V na novo opremeljni in lepo dodelani kulturni dvorani na Golem bomo 9. maja ob 20. uri gostili gledališko predstavo Evalda Flisarja z naslovom “Vzemi me v roke”, ki je posvečena 40-letnici gledališkega delovanja igralca Iztoka Jereba, ki s soigralko Mojco Funkl igra tudi glavno vlogo. Predstava je nastala v produkciji Slovenskega komornega gledališča in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Avtor in režiser: Evald Flisar
Dramaturgija: Jana Bauer
Nastopata: Iztok Jereb, Mojca Funkl
Produkcija: Slovensko komorno gledališče in Lutkovno gledališče Ljubljana
“Vzemi me v roke” je izvirna flisarjevska tragikomedija, drama o zatonu bralne kulture, o življenju in učenju, o ljubezni in žrtvovanju, o upanju, brezupu in smrti, pa tudi o koncu pomembnega obdobja v novejši zgodovini človeštva.
Zgodba govori o razmerju med starejšim samotnim lastnikom mestnega antikvariata, ki za poklicnim knjigoljubjem skriva lastno neuspešnost v zakonu in pri literarnem ustvarjanju, zasvojenost z alkoholom in neozdravljivo bolezen, ter zgovorno študentko s podeželja, ki v knjigah išče poslednji vir življenjske modrosti in nadomestilo za plehkost sodobnih mimobežnih medčloveških razmerij, od daleč spominja na Pygmaliona. Postavljeno je v neprijazne kletne prostore, kjer je življenjsko nepraktični in od vseh zapuščeni knjigoljub našel dovolj ceneno zatočišče za nepregledne skladovnice knjig in kamor redko zaide kak obiskovalec. Pa še ta praviloma le tedaj, ko se hoče pred selitvijo ali po prenovi stanovanja sam znebiti »nefunkcionalnih« metrov nikoli prebranih knjižnih zbirk. V podzemlju (dobesedno in v prenesenem pomenu), do katerega vodijo nevarno mokre in spolzke stopnice, se postopoma razvije razmerje med črnogledim starcem, ki hoče še pred smrtjo napisati svoje življenjsko delo – esej o Borgesu, in prvinsko radoživo mladenko, ki skuša v zaprašeni nered in vdano sprejeto nepridobitnost antikvariata vnesti vsaj nekaj za preživetje nujne poslovne logike in tržne okretnosti. Vzemi me v roke je po eni plati populistično marketinško geslo, s katerim hoče dekle pritegniti kupce med kupe knjig (in jim jih poklanjati za nagrado ob nakupu svojih keramičnih izdelkov), po drugi pa neizrečena globlja želja obeh protagonistov, ki se uresniči šele v trenutku knjigarnarjevega dokončnega slovesa od tega sveta.
Po premieri predstave “Oblast” domače produkcije, ki so jo člani KD Mokrc v režiji Janeza Cimpermana, uspešno postavili na noge, upamo, da bo dvorana zaživela v vsej svoji luči in namenu. Seveda pa je to odvisno predvsem od nas, občanov ali bomo znali izkoristiti ponujeno vsebino ter si vzeti čas za kulturne predstave, ki so krasno dopolnilo po napornem delu v službah, gospodinjstvih ter na vrtovih, poljih in z živino. Zato vas vljudno vabimo na malce drugačne oblike sprostitev in kulturno udejstvovanje.
Nekaj o ustvarjalcih predstave Vzemi me v roke si preberite v nadaljevanju.
EVALD FLISAR
Je eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev in na tujih odrih najpogosteje uprizarjanih slovenskih dramatikov, njegova dela so prevedena v 36 jezikov. Vešč je literarnega ustvarjanja tako v slovenščini kot angleščini, nekatera dela je napisal v obeh jezikih. Poleg svojih del prevaja tudi dela drugih slovenskih avtorjev.
Po izidu edine pesniške zbirke Symphonia poetica (1966) se je odločil za poklic svobodnega umetnika.
Vsem dobro znan in najbolj bran slovenski roman Čarovnikov vajenec, je najprej (1984–85) izhajal v podlistku v mariborskem tedniku 7D, v knjižni obliki pa je izšel leta 1986 pri Pomurski založbi.
Osem njegovih romanov je bilo nominiranih za nagrado Kresnik.
Za dela Kaj pa Leonardo? (1993), Nora Nora (2004) in Komedija ob koncu sveta (2013) je prejel Grumovo nagrado. Dramska dela temeljijo na humorju, ironiji in tragičnem preobratu. Uprizarjajo pa jih poklicna gledališča po vsem svetu.
IZTOK JEREB
Se je prvč srečal z gledališčem 1963 v Kopru v gledališču Oder mladih, ki ga je ustanovil profesor na AGRFT dr. Marko Marin. S tem gledališčem je sodeloval vse do zaključka študija na igralski akademiji leta 1970. Še isto leto se je zaposlil v Primorskem dramskem gledališu v Novi Gorici. Leta 1981 se je preselil v Ljubljano in se zaposlil v Ljubljasnkem lutkovnem gledališču, kjer dela še danes. V vseh letih je odigral veliko vlog tudi na televiziji, radiu in filmih. Sodeluje tudi z drugimi gledališči. Nepozabni sta njegovi vlogi sodnika Jesenina v tragikomediji Evalda Filsarja “Jutri bo lepše” in Petra v trgikomediji “Enajsti planet” istega avtorja. Z LGL je gostoval na vseh celinah. Prejel je kar nekaj domačih in tujih nagrad in priznanj.
MOJCA FUNKL
Pred študijem na akademiji je sodelovala pri Improligi z različnimi skupinami. Po zaključku študija na AGRFT v letu 2001 je postala članica Mladinskega gledališča Ljubljana. Redno nastopa tudi v drugih gledališih in na televiziji ter v filmih. Je prejetnica mnogih nagrad (Zlata paličica 2001, Severjeva nagrada 2003, Dnevnikova nagrada 2005). Že več kot 10 let poučuje improvizacijsko gledališče. Najbolj se je spomnimo iz predstave 5žensk.com (Šapsteater) in monodrame Kolumbovo jajce (Gustavfilm).
040 418 676
